Nikoli se nisem kaj preveč zanimal za kolonoskopijo, niti nisem prav vedel, za kaj gre. A kljub temu, sem se nekaj časa nazaj znašel v situaciji, ko sem lahko to bližje spoznal. Ni sicer šlo za reč, katero bi potreboval sam, ampak se je izkazalo, da je kolonoskopija čakala mojega bližnjega prijatelja. Z njim sva se praktično dobila skoraj vsak dan, saj sva se vedno imela o čem za pogovarjati. Bodi si je bilo to kaj v zvezi s službo, saj sva oba delala na področju programiranja, bodi si je bilo to povezano z privatnim življenjem.
Tako se spomnim, da je začel en dan precej jamrati, da ga nekaj boli na območju trebuha. Z dnevi pa mu te bolečine niso izginjale, tako da sem mu že prav težil, da se končno odpravi do zdravnika, na kakšen pregled. On pa je bil ravno tip človeka, ki se ni skoraj nikoli odpravil do zdravnika. Vedno je imel v mislih, da bodo kakšne bolečine že minile same. Zato ga je bilo kar težko prepričati, da obišče zdravnika, a ga je nato le obiskal.
Tam pa je dobil novico, ki ga je precej prestrašila. To je bila kolonoskopija. Zdravnik je namreč potreboval več podatkov, da bi lahko točno vedel, kaj je narobe. Zato ga je poslal na tovrsten pregled, kjer bi mu specialist s kamero preveril notranje stanje organov, oziroma prebavnega sistema.
Sam pa sem za kaj takšnega v bistvu prvič slišal. Prej namreč nisem imel nikoli podobnih težav, tako da me do tedaj kolonoskopija še ni srečala.
Ko pa je bilo to končno za njim, pa mi je lahko povedal, da je bil ves ta strah v bistvu zaman. Postopek namreč sploh ni bil boleč, oziroma neprijeten, saj ni čutil ničesar. Imel je opcijo sedacije, tako da je bilo vse čisto neboleče. Prav tako na srečo ni bilo narobe nič hujšega. …