Ročne svetilke so ena tistih stvari, ki jih imaš sigurno doma, pa verjetno sploh ne veš, kako uporabne so. No, vsaj dokler jih res ne rabiš. Jaz sem to ugotovil lani jeseni, ko smo šli s prijatelji kampirat nekam v hribe. Bolj ‘na izi’ vikend, brez omrežja, brez elektrike. Samo narava, ob večerih ogenj in dobra družba. Dokler ni prvi večer padla tema, smo se imeli prav super.
Seveda smo bili polni samih sebe, ker kdo še dandanes rabi ročno svetilko, sej maš telefon. Ja, do prvega večera, ko so se telefoni začeli praznit, en po en. Pa seveda nihče ni vzel prenosne baterije. Pravi geniji.
Jaz sem imel srečo, ker mi je oče en dan pred odhodom še rekel: ‘A maš s sabo svetilko?’ Čeprav se mi je zdelo, da svetilke zagotovo ne bom potreboval, sem eno vrgel v nahrbtnik, bolj za vsak slučaj. Stara, robustna ročna svetilka. Takrat sem bil zmagovalec večera. Medtem, ko so ostali po temi tipali za čevlji in iskali wc v grmovju, sem jaz osvetljeval celo taborišče. Pa še baterija je držala cel dopust.
Potem se začneš zavedat, kako fajn je imet nekaj tako preprostega in zanesljivega. Doma imam zdaj tri svetilke. Eno pri postelji (za vsak slučaj, če zmanjka elektrike), eno v avtu (ker nikoli ne veš), pa eno manjšo v torbi, ki gre povsod zraven. Pa ne govorim o tistih najcenejših, ki komaj kaj svetijo, govorim o konkretnih ročnih svetilkah, ki dejansko lahko rešijo situacijo.
Tako da ja, mogoče ni najbolj zabavno darilo ali najnovejši pripomoček, ampak če hočeš biti pripravljen, so ročne svetilke top. In če te kdaj ujame tema, boš vesel, da jo imaš. Jaz sem jo imel, ostali pa so zdaj ponosni lastniki svojih. S svetilkami je tako, da šele, ko jo potrebuješ in si brez nje, začneš ceniti, koliko so zares vredne. Zdaj ne grem več na noben dopust brez svetilke.